BRALNA ZNAČKA

Bralna značka

Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve – Prežihove značke – so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Od začetka devetdesetih let, ko se je gibanje posodobilo z motivacijskim programom S knjigo v svet, je to tudi njeno geslo.

Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.

Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji jih prilagajajo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev: pogovori o knjigah, bralni klubi, projektno delo, literarne uganke, kvizi, srečanja s književniki in drugimi ustvarjalci, povezanimi s knjigo, branjem, sodelovanje pri literarnih ali šolskih glasilih ipd.

Ena od možnih poti za sodelovanje in informiranje je spletna stran www.bralnaznacka.si, Bralna značka pa ima tudi svoj FB profil (www.facebook.com/bralnaznacka).

PRIPOROČILNICA dobrih knjig.

MEGA KVIZ

Kultura in mi

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije in, v letošnjem letu, z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS.

S ciljem spoznavanja naravne in kulturne dediščine pritegne kviz k reševanju kar se da široko populacijo otrok, se vključuje v medpredmetno povezovanje in spodbuja branje poučnih knjig ter obisk kulturnih ustanov. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.

FILMI , DOKUMENTARCI

Oddaje, filmi, risanke

Oglejte si ponudbo slovenskih filmov, od katerih so nekatere na voljo za ogled.

Dokumentarec o Rogličevi poti na Dirko po Franciji

50 let skozi zgodbe olimpijcev: Petra Majdič

Vancouver v znamenju srebra izjemne Tine Maze in brona neomajne Petre Majdič

Hoja po vodi (Alen Kobilica)

Portret Stanka Bloudka

Od kamna do kristala (Rok Petrovič)

Od sreče do žalosti (Tomaž Humar)

Bratovščina Sinjega galeba (1-8)

Erazem in potepuh

Dekle, ki je sovražilo knjige

Lepi fant –

Film, posnet po resnični zgodbi, ponuja bolečo in iskreno analizo vpliva odvisnosti na družino, ki pripada višjemu družbenemu sloju. V glavnih vlogah blestita Steve Carell in Timothée Chalamet.

Osemnajstletni Nicolas Sheff je priden dijak, urednik šolskega časopisa, igralec v šolski predstavi, član vaterpolskega moštva, strasten bralec in nadarjen umetnik, tik pred začetkom študija. Pri dvanajstih letih je začel eksperimentirati z mamili, a ko je prvič poskusil metamfetamin, se mu je življenje postavilo na glavo. Iz najstnika, ki je občasno preizkušal droge, je postal odvisnik.

Lepi fant je posnet po istoimenski knjižni predlogi Nicovega očeta Davida Sheffa ter po Nicovih spominih, ki jih je opisal v knjigi Odraščati z metamfetaminom. Trpka, a tudi optimistična zgodba o tem, kako lahko odvisnost uniči življenja in kako jih lahko ljubezen spet sestavi.

KULTURNI BAZAR NA DALJAVO

Kultura in mi

Oglejte si izbor kakovostnega spletnega učnega gradiva, ki ga pripravljajo kulturne ustanove iz vse Slovenije, vključene v nacionalni projekt Kulturni bazar.

Vsebine so namenjene otrokom, učencem in dijakom ter strokovnim delavcem v vrtcih, šolah, pa tudi drugim odraslim, ki skrbijo za otroke in mlade.

Domoznanski portal Kamra je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. 

Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli in še marsikaj drugega.